Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca

Mnenja strokovnjakov 

 

Dr. Stanislav Renčelj, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za mesnine


Izdelovanje želodcev spada v dediščino suhih mesnin na Slovenskem. Ruralni kmečki  izdelek je bil namenjen predvsem za domačo uporabo, kot priboljšek ob pomembnih družinskih dogodkih in praznikih. Izbor, priprava mesa in slanine, dodatki začimb ter sušenje/zorenje v različnih mikroklimatskih pogojih so prispevali k specifičnim lokalnim okusom. Na te razlike so proizvajalci znotraj Slovenije zelo ponosni.

In že smo pri želodcu Zgornje Savinjske doline. Tukajšnje kmetije so med največjimi proizvajalci želodcev. Zavedajoč se naravnih danosti, izkušenj, tradicije in kakovosti so izdelek poimenovali Zgornjesavinjski želodec. S tem poimenovanjem so želeli zaščititi tradicijo in kakovost izdelka ter preprečiti zlorabe in zavajanje potrošnikov. S tem, ko so dosegli zaščito izdelka, so prevzeli tudi skrb za njegovo kakovost.   

Zgornja Savinjska dolina leži na prehodu med sredozemskim in celinskim podnebjem. V gorah in hribih, ki jo obdajajo, pride do izraza tudi alpska klima. V dolino Savinje in Drete prihaja z okoliških planin svež gorski zrak, kar dela poletje prijetno, ne prevroče. Jeseni so hladne, prav tako tudi pomladi, zime pa večinoma mrzle in dolge. Pri splošnih podnebnih značilnostih pridejo so izraza tudi lokalne posebnosti (prisojne in osojne lege, zaprte doline).  

Neokrnjeno naravno okolje in blagodejne sapice ugodno vplivajo na sušenje želodcev. K vetrovnosti prispeva srečanje med sredozemskim in celinskim podnebjem. K razgibani mikroklimi prispevajo tudi prisojne in osojne lege.

Želodec je obredna jed

Med mesninami so za želodec še posebej poskrbeli. Veljal je za obredno jed, ki ni smela manjkati ob veliki noči, največjem cerkvenem prazniku. V tem času želodec še ni bil dovolj suh, da bi ga lahko rezali, zato so ga skuhali. Kuhan želodec so med ohlajanjem obtežili, da so rezine lepše rezali. Supaj z ostalimi dobrotami so ga nesli v cerkev k žegnu. Zadišalo je po velikonočnih jedeh in ob mizi se je zbrala vsa družina. Režnja želodca je bilo veliko pričakovanje, obred, ki je ostal vsem v spominu. Če se je želodec spridil, je bila žalost velika.

Dober želodec je pomenil radost in ponos na uspešno izdelovanje. Brez spoštovanja izdelka ni tradicije. Želodec je iz družinske in praznične jedi zaradi kakovosti prerasel v iskan in tržno zanimiv izdelek visoke gastronomske in kulinarične vrednosti.  

(Odlomki so iz avtorjeve knjige Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline, 2007)

Zgornjesavinjski želodec z geografsko označbo

Branko Petek
T: 041 904 527; www.kmetijaselisnik.net

Marjan Goličnik 
T: 041 299 916, E: pišite

Zgornjesavinjski želodec - zaščiteno geografsko poreklo

Več o tekmovanju >>

Pretekli zmagovalci >>

Najboljši domači
želodec 2022

Ivan Pavlič
Sp. Pobrežje 15a
GSM: 041 892 989

Franc Hudej
Lepa Njiva 18
GSM: 031 676 066

 

Kontakt

Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca

Rečica 61, 3332 Rečica ob Savinji

T: 051 368 072, E: zelodci@gmail.com

Partnerji

B/S/H, d.o.o., Nazarje EHD Mozirski gaj, Občine: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, Biotehniška fakulteta Ljubljana - oddelek za živilstvo, Inštitut KON-CERT Maribor, EKSRP – Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (projekt LEADER), LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, Združenje EUROMONTANA Bruxelles, TD Rečica ob Savinji

© Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca 2011 - 2019  Pravno obvestilo | Avtorji