Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca

Želodec kot kulinarična posebnost

(povzeto po dr. Stanislavu Renčelju)


»Želodec upravičeno  uvrščamo med posebnosti med suhimi mesninami.  Iz zapisov J. Lekšeta je razvidno, da je želodec veljal za obredno jed ob velikih praznikih in ohcetih. Vedno so ga nosili k  žegnu in to predvsem  kuhanega.  

Na Solčavski ohceti je imel želodec obredni pomen. Z želodcem so postregli ob točno določenem trenutku na ohceti, sedminah in družinskih slavjih. Če so bili v hiši svatov resnično veseli, so jim ponudili kuhan želodec. Iz tega izhaja, da je želodec veljal za priboljšek. Dober želodec je bil v ponos vsakega gospodarja.

Med izdelovalci je vladal pravi tekmovalni duh. V Logarski Dolini je v hotelu Plesnik pokušal želodec tudi angleški kralj Jurij V. v družbi kralja Aleksandra. Angležem je bila jed tako všeč, da so posebej iz Logarske doline občasno pošiljali želodec na angleški dvor.

Želodec predstavlja domačinom pravo hišno dobroto. V novejšem času je postal želodec krepka malica domačinov ob težkem delu. Ženske so ob pletju korenja dobile za malico želodec, kruh in belo vino. Po malici so lažje delale. Pozimi so ob topli peči uživali želodec s kosom kruha. Kislo mleko, kruh in želodec so bili pogosto na mizi. Za obiskovalce Zgornje Savinjske doline ostaja v spominu kot slasten prigrizek.

Želodec so vedno uživali s spoštovanjem. Ob veliki noči so se vsem cedile sline. Vsak član družine je dobil svoj kos želodca. Za otroke je bil bolj slasten od vsake čokolade.
 

                        Kuhan želodec ob veliki noči  

Po kakovosti kuhanega želodca je bil prvi test, ali potekata sušenje in zorenje v pravo smer. Postrežba z želodcem je bila izredno preprosta – ruralna: kos kruha, kos želodca in nožek. Vsak si je sam na kruhu z nožem rezal želodec. Vzeli so si čas za počitek in uživali ob jedi. Toplino kmečke hiše je napolnil vonj po dobrih jedeh in toukcu.«
 

Ponekod je navada, da si gostje sami režejo želodec v oblike zagozde, ki ji domačini pravijo "kajla"

Zgornjesavinjski želodec z geografsko označbo

Branko Petek
T: 041 904 527; www.kmetijaselisnik.net

Marjan Goličnik 
T: 041 299 916, E: pišite

Zgornjesavinjski želodec - zaščiteno geografsko poreklo

Več o tekmovanju >>

Pretekli zmagovalci >>

Najboljši domači
želodec 2022

Ivan Pavlič
Sp. Pobrežje 15a
GSM: 041 892 989

Franc Hudej
Lepa Njiva 18
GSM: 031 676 066

 

Kontakt

Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca

Rečica 61, 3332 Rečica ob Savinji

T: 051 368 072, E: zelodci@gmail.com

Partnerji

B/S/H, d.o.o., Nazarje EHD Mozirski gaj, Občine: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, Biotehniška fakulteta Ljubljana - oddelek za živilstvo, Inštitut KON-CERT Maribor, EKSRP – Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (projekt LEADER), LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, Združenje EUROMONTANA Bruxelles, TD Rečica ob Savinji

© Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca 2011 - 2019  Pravno obvestilo | Avtorji